Robert Oppenheimer je sicer mrtev že 56 let, a je letos poleti kljub temu – kot filmski lik – uspel osvojiti svet. In to potem, ko ga je pred 78 leti enkrat že pomagal temeljito spremeniti. Kajti po tistem 6. avgustu 1945, ko je nad Hirošimo razneslo atomsko bombo, nič več ni bilo tako, kot je bilo pred tem.
A življenje se ni spremenilo samo številnim neposrednim in posrednim žrtvam eksplozije, ampak tudi njemu, človeku, ki je ustvaril morilski stroj. Doživel je zmagoslavje in poraz. Bil junak in hkrati varnostno tveganje. Vse, dokler so ga potrebovali, in nič, ko je opravil svoje delo. Opomin, skratka, kako kratka je lahko pot z vrha sveta v njegove največje globine.
OČE ATOMSKE BOMBE ROBERT OPPENHEIMER, 1. DEL Nastja Klemenčič
»Zdaj sem postal Smrt, uničevalec svetov.« Ta apokaliptični stavek iz Bhagavad-Gite, sestavnega dela starodavne hindujske pesnitve Mahabharata, naj bi 16. julija 1945 v zgodnjih jutranjih urah sredi puščave v Novi Mehiki, s prikladnim imenom Potovanje mrtvega človeka – Jornada del Muerto – izrekel J. Robert Oppenheimer, eden najgenialnejših fizikov 20. stoletja. Skupaj s približno 400 sodelavci je kakšnih 30 kilometrov stran na obzorju zagledal velikanski oblak, podoben gobi, ki se je po zaslepljujočem blisku dvignil visoko v zrak. Sunek z močjo 20.000 ton TNT-ja je spremljala peklenska vročina.
MAFIJA IN CIA Z ROKO V ROKI Peter Seunig
ZANA, UJETNICA MRZLIH KAVKAŠKIH GORA Gašper Tominc
NJEGOVO VELIČANSTVO, DENAR Žan Tomaž Šprajc
MRAČNE SKRIVNOSTI VESOLJA Nikolaj N. Golia