Platon je genialnost imenoval »božja norost«. In tudi Aristotel je rekel: »Ni velikega genija brez dodatka norosti.« Beseda norost je seveda težka beseda in jo je v povezavi s tistimi, ki so v življenju dosegli več kot navadni smrtniki, težko dati v isti koš, a če se malo bolj poglobimo v zadevo, ugotovimo, da so tisti, ki jim pravimo geniji, res drugačni od večine. Da stvari vidijo drugače, predvsem pa vidijo tisto, česar ostali nismo sposobni videti. Ker imajo vse te sposobnosti in lastnosti, ki jih ostali nimamo, lahko stvari počnejo drugače, bolj sproščeno in bolj kreativno. In naj se nam zdijo še tako čudni in nori – če že uporabljamo ta izraz –, so oni tisti, ki ta svet ženejo naprej. Žal tudi k novim in čisto pravim norostim.
GENIALNOST JE SAMO ENA OBLIKA NOROSTI
LUDVIK ZAMENHOF, OČE ESPERANTA